Zakaj sva se ločila

O uprizoritvi

Če bi dolgoletni odnos med dvema človekoma lahko prečno prerezali in ga opazovali kot nekakšno materijo, bi se pred nami verjetno izrisali koncentrični kolobarji, podobni tistim, ki jih ugledamo, ko posekamo drevo – pokazal bi se nanos plasti, ki so se skozi leta nalagale druga na drugo ali druga ob drugo. To so bila leta in leta in leta občutkov, dogodkov, upov, pričakovanj, načrtov, presenečenj, lahkotnosti, teže, pritiskov, sprememb, mirovanj, vzponov, padcev, prepirov in sprav.

V drami Zakaj sva se ločila nas mož in žena popeljeta preko svojih "letnic" – vsak s svoje perspektive nas vodita preko ključnih in naključnih točk iz zgodovine svojega sobivanja, da bi lahko razumela, kaj se jima je zgodilo. Kje se skladiščijo vse te na videz drobne zamere in zakaj je pomembno, kdo je rekel, da iz avtomata ni treba vzeti parkirnega listka ali da je mleka doma zagotovo dovolj? Kdo je navijal, da posvojita psa in kdo ga zdaj vodi na sprehod? Kdo po tuširanju nikoli ne pobriše mokrih tal in kdo zna edini pravilno zložiti posodo v pomivalni stroj? Kdo je že takoj rekel, da je zložljive komarnike nemogoče očistiti in kdo vedno pušča odprte predale? Kdo je nekoč želel objadrati svet, zdaj pa se mu ne ljubi niti peš iz Spodnje Šiške do središča Ljubljane? Kdo se je včasih ure in ure igral z nečaki, zdaj se mu pa z lastnim otrokom ne da niti barvati pobarvanke? Kdo je včasih požiral gore knjig, zdaj pa samo še "skrola" po Instagramu? In zakaj bi imel tisti, ki si še vedno zna vzeti čas za telovadbo, pivo ali koncert, slabo vest, ker drugi tega pač ne zna? Zakaj se več ne pogovarjata in kako se jima je zgodilo, da sta se znašla v stereotipu "dnevi so dolgi in leta kratka"? Kdo se je spremenil in kdo je pokazal svoje prave barve? Kakšne leteče sanje sta imela in kje sta pristala? Kako sta sploh prišla do sem?

Po velikih uspehih uprizoritev Sedem dni in Usedline smo k sodelovanju znova povabili dvojico mladih ustvarjalcev: filmsko režiserko, scenaristko, dramatičarko in dramaturginjo Katarino Morano ter gledališkega režiserja in soavtorja scenarijev Žigo Divjaka. Oba umetnika sta za svoje stvaritve prejela že veliko stanovskih nagrad in priznanj. V svojih uprizoritvah in avtorskih projektih z izrazitim čutom za socialne in človeške krivice preizprašujeta ustroj današnje družbe in vlogo posameznika v njej. Z uprizoritvijo najnovejšega besedila Zakaj sva se ločila bosta s svojo občutljivo natančnostjo pred nami razgrnila in raziskovala najintimnejši zemljevid partnerskega odnosa dveh sodobnih ljudi.

Drama Zakaj sva se ločila Katarine Morano razpira tematiko sodobnega partnerskega odnosa /…/, v ospredje postavlja Tino in Tineta, izžeta zakonca v štiridesetih /…/ Vprid kompleksni izraznosti besedila Žiga Divjak režijo osnuje na asketski, prečiščeni estetiki in subtilnem, a izrazito političnem komentarju, ki ga spretno vpisuje v prostorsko, igralsko in dramaturško zasnovo uprizoritve. /…/ Režiser z ekonomično, vendar pomenljivo uprizoritveno gesto v uverturo vnese ton predstave in zariše koordinate mikrokozmosa družbene odtujenosti, ponavljajočih se rutin in neizrečenih napetosti, ki v sodobnem neokapitalističnem miljeju razjedajo človeške odnose /… / Kontekstualno bogato, fragmentirano in atmosferično besedilo ob nevpadljivi režiji ohranja središče uprizoritvenega dogajanja /… /.

Evelin Bizjak, Sigledal

/…/ Z vrhunsko igralsko interpretacijo Jane Zupančič in Mateja Puca vsakdanji trenutki zaživijo v vsem potencialu, dramski osebi se na odru izrišeta prepričljivo in markantno (kostumografija Tine Pavlovič) ter izpostavljata neizpodbitno bravuro dramskega pisanja Katarine Morano, ki vedno znova brezkompromisno in umetelno izvaja obdukcije medsebojnih odnosov. Dialogi med igralcema, polni ostrine, pa tudi pomenskih tišin, so skrbno izdelani in se kar najbolje približajo voajerskemu občutku prisluškovanja resničnim izpovedim /…/

Benjamin Zajc, Delo

/…/ Če lahko tokrat za dramo in režijo rečemo, da nista dovolj močni za skoraj dve uri in pol dolgo predstavo, Jana Zupančič in Matej Puc imata toliko moči. Njuna pozornost ne popusti niti za sekundo, vsako besedo, najbolj banalno in najbolj pomenljivo, izrečeta tako, da dobi pravo mesto in odmev. Zabavljiva, zabavna, cinična, apatična, depresivna, anksiozna, jezna, sentimentalna in ganljiva sta ter vse registre preigravata z lahkoto in s pravo mero. Res od začetka do konca. Na koncu je, kot zapisano, začetek, samo da se tokrat ne zdi odprt in svetel, ker vemo, da je konec že vpisan vanj.

Petra Vidali, Večer

Predstava traja 2 uri in 15 minut in nima odmora.

Video

Fotogalerija