Barbara Kukovec, Katarina Stegnar, Urška Brodar
Umetnost življenja: Umor na podeželju
Slovensko mladinsko gledališče, Zavod Rizoma in Mesto žensk
Zasedba
Video: Vid Hajnšek
Foto: Andrej Firm
Kostumografija, postavitev in oblikovanje prostora: Meta Grgurevič, Olja Grubić
Glasba in oblikovanje zvoka: Dead Tongues
Oblikovanje svetlobe: Borut Bučinel
Rekviziterka: Tina Krajnc
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče, Zavod Rizoma in Mesto žensk
Igrajo
Barbara Kukovec
Katarina Stegnar
Urška Brodar
O uprizoritvi
Barbara Kukovec je za Festival performansa 2023 skupaj s sodelavkami pripravila performans Sladke skrbi, zbirko receptov, kako se na primerih legendarnih feminističnih performansov na novo učiti odzivov, ki jih potrebujemo za vsakodnevno preživetje. V novem projektu je recepte dopolnila in jih delila s svojimi sopodeželankami. Potem pa se je v čisto blizu vasi, od koder prihaja, zgodil femicid in izostril fokus predstave.
*
Vrneš se na podeželje. Vrneš se, da bi oznanjala svoj evangelij: umetnost. Z ognjem in mečem, če bo treba. Emancipiraš, feminiziraš, depatriarhaliziraš in izobražuješ ženske, lačne sodobnega performansa. Vključiš jih v umetniško prakso, ustvariš skupnost, se soočiš z vozliščem njihovih načel, in potem … Potem tvojo skupnost pretrese dogodek, ki ga ne prebavi nobena umetniška praksa. Dogodek, za katerega iščeš besede, iščeš način, da bi se z njim soočila. A obstaja zgolj kot izbris, smrt, neobstoj. Lotiš se dela. Sposodiš si dron, najameš bager, vzameš kamero, prineseš lopate, najdeš kline, kupiš plezalni pas, narediš lutko, pripraviš teren. Pokličeš zaveznice, sosede, sorodnice, dijakinje. Oblečete si hlače. V roke vzamete lopate. Postavite se pred hiše. Dvignete napise. Zavzamete pozicije. Zavihtite zastavo. To je to, kar je pred vami. Dekolonizacija podeželja.
"Predstava Umetnost življenja: Umor na podeželju Barbare Kukovec, Urške Brodar in Katarine Stegnar je neposredna, dokumentarna predstava, ki v jeziku umetnosti v zgoščeni obliki, polni referenc na lastno ustvarjanje in na ustvarjanje umetnic, ki so bile ključne za razvoj feministične performativne umetnosti, govori o nasilju nad ženskami, mizoginiji in patriarhatu, sočasno pa se sprašuje, ali je z umetnostjo mogoče stvari spremeniti. […D]vorane zagotovo ne zapustimo enake_i, kot smo vanjo vstopile_i."
Ana Lorger, aplavz!, 18. december 2025
"Četudi njena forma […] ne ponuja klasične celovitosti ne sporočila in ne načinov, s katerimi se izjavlja, je v svoji kompleksnosti tudi iskrena, kljub temu da poseže po postopkih subverzije, karikature in sarkazma.[…]. Je intenzivno pričevanje o tem, da je pred nami poskus uprizarjanja tematike ekstremnega nasilja nad žensko, femicida, ki je zarezal v ustvarjalni proces projekta o sodobni umetnosti na periferiji."
Maša Radi Buh, Sigledal, 22. oktober 2025
"Uprizoritev se ne osredotoči na eno samo temo, temveč se dotakne širšega razpona problemov, s katerimi se ukvarja feminizem; od spolnega soglasja in mikro spolnega nasilja do femicida. […] Med temi prizori človek občuti bes in občutek krivičnosti, ki veje iz umetnic. Morda prav zato ta del naredi tako močan vtis in zasenči preostanek predstave, zaradi njegove iskrenosti in surovosti občinstvo izgubi povezavo s prejšnjimi deli, medtem ko jedro predstave postane vprašanje femicida."
Karolina Bugajak, SEEstage, 17. oktober 2025
Predstava traja 75 minut in nima odmora.
Video
Fotogalerija
