Inkubator

O uprizoritvi

Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti

Inkubator, nepogrešljivo orodje za reševanje prezgodaj rojenih otrok, simbolizira predanost varovanju vsakega človeškega življenja, tudi tistega, ki še ni biološko samozadostno. Z natančnim uravnavanjem temperature, vlažnosti in kisika ter zmanjševanjem zunanjih dražljajev inkubatorji poustvarjajo razmere v maternici in bistveno prispevajo k preživetju in zdravemu razvoju prezgodaj rojenih otrok. Gledališka raziskava povezuje simboliko inkubatorjev in brutalno sedanjost vojne v Gazi. Prizori inkubatorjev brez elektrike v bolnišnici Al Šifa in novorojenčkov, nagnetenih skupaj, da bi jim bilo toplo, odpirajo vprašanje meja (ne)človeškosti.

Oliver Frljić je poskušal podoben projekt ustvariti v Nemčiji, kjer v zadnjem času največ deluje, vendar zaradi tamkajšnjega zatiranja vsakršnih propalestinskih glasov to ni bilo mogoče. Tako se je znova povezal s Slovenskim mladinskim gledališčem, z ansamblom katerega je že v preteklosti plodno sodeloval, in skupaj z njim ustvaril nekaj svojih najbolj odmevnih (in tudi kontroverznih) projektov, ki so uspešno gostovali po Evropi in onkraj njenih meja.

Četudi kolaž prizorov, je predstava dramaturško koherentna. Skozi večplastni jezik sodobnega gledališča in performansa odpira razsežnosti in globine tistega, kar so nedavno oklicali za pekel na Zemlji. V skrajnostih, v katerih sta jok in krohot zlita v en sam krik groze, razkriva absurdnost in tragičnost človeške izkušnje. V temelju uprizoritvena raziskava, povezava dokumentarnega gradiva z resnim preizpraševanjem akterjev, ne moralizira in ne razsoja.

Dušan Rogelj, Radio Slovenija, 18. maj 2015

Oliver Frljić ve, da so otroci prva in zadnja točka človečnosti in nečlovečnosti, ve pa tudi, da so zato najbolj primerno "sredstvo" za vzbujanje čustev. Če jih je "uporabil", jih je zato, ker je skrajni čas, ker je mera nečlovečnosti prevelika. […] Z uprizoritveno razgradnjo in nadgradnjo zgodbe o tem, kako je zdravstveno osebje brez elektrike reševalo nedonošenčke v bolnišnici Al Šifa, je nelagodje stopnjeval in ga suspendiral do konca, da je bilo – ne prvič pri njegovih predstavah – težko ploskati.

Petra Vidali, Večer, 28. maj 2025

Frljić se zavestno osredotoči na najskrajnejše primere, da je poanta jasnejša. Človek bi lahko rekel, da obstaja nevarnost, da bi predstavo lahko dojeli kot antisemitsko. Toda režiser ne meri na Jude_inje kot na narod. Tako kot v vseh svojih delih kritizira nacionalistične narative in to, kako lahko zasenčijo človeški vidik. Skrajne primere izpostavlja, da bi pritegnil pozornost k dejstvom, ki po njegovem terjajo nujno ukrepanje – dejstvom, kakršna so smrti otrok v Gazi.

Karolina Bugajak, SEEstage, 26. maj 2025

Predstava traja 85 minut in nima odmora.

Video

Fotogalerija