Avtorski projekt
55. člen
Slovensko mladinsko gledališče
Zasedba
Režija: Tjaša Črnigoj
Zamisel in scenarij: Tjaša Črnigoj
Umetniško sodelovanje, scenografija in kostumografija: Tijana Todorović
Soavtorstvo scenarija: Tamara Avguštin, Anja Novak, Katarina Stegnar, Miranda Trnjanin
Dramaturgija: Urška Brodar, Tjaša Črnigoj
Glasba in oblikovanje zvoka: Tomaž Grom
Video: Ana Čigon
Oblikovanje svetlobe in video: Borut Bučinel
Asistentka dramaturgije: Helena Šukljan
Asistentka scenografije, kostumografije in videa: Lene Lekše
Vodja predstave: Urša Červ
Lektorica: Mateja Dermelj
Intervjuvanke: Mojca Dobnikar, Vlasta Jalušič, Mateja Kožuh Novak, Sonja Lokar, Metka Mencin, Tanja Rener, Mirjana Ule, Živa Vidmar
Produkcija: Slovensko mladinsko gledališče
Partnerica uprizoritve je RTV Slovenija.
Igrajo
Tamara Avguštin k. g.
Anja Novak
Katarina Stegnar
Miranda Trnjanin k. g.
O uprizoritvi
Slovenija ima v ustavi zapisano pravico do kontracepcije in umetne prekinitve nosečnosti. V Sloveniji je varen abortus razmeroma dostopen, hormonska kontracepcija pa je povečini brezplačna. To je v svetovnem merilu redkost.
Uprizoritev 55. člen se podaja v osemdeseta in začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja. Rekonstruira obdobje, v katerem se je socialistični sistem bližal koncu in so v celotni regiji naraščale nacionalistične težnje, obenem pa so ta čas močno zaznamovala nova družbena gibanja in feminizem. Kot socialistična republika je imela Slovenija že od leta 1974 v ustavi zapisano pravico do odločanja o rojstvih otrok, ko se je osamosvajala, pa je bila ta pravica znova postavljena pod vprašaj. Pri oblikovanju nove ustave je največ polemik sprožal prav člen, ki je zadeval reproduktivne pravice žensk. Nekatere_i so predlagale_i, da bi ga preprosto izpustile_i. Ženske oz. feministične skupine so se proti temu odločno borile in vztrajale, da morajo te pravice ostati zapisane v ustavi.
Predstava temelji na arhivskem gradivu, zapisih o tistem času in pogovorih z akterkami tega boja. Osvetljuje pripoved o povezovanju, podpori in zavezništvu, zaradi katerih je pravica do izbire v Sloveniji danes zaščitena z ustavo.
Predstava gradi iz arhivov, pričevanj in kolektivnega spomina na boje za reproduktivne pravice: kako so se politične odločitve, medicina, moraliziranje in intimne izkušnje žensk prepletale v javni spor. Namesto muzejske lekcije je to živa, frontalna odrska razprava o svobodi, telesu in državi – ter o tem, kaj pomeni pravica, če zanjo ni pogojev. [… P]olitično naredi osebno – in papirnate svoboščine spremeni v živo, konfliktno resničnost.
Gašper Stražišar, Dnevnik, 4. januar 2026
Moč predstave je v opravljeni raziskavi in iskrenosti. […] Ustvarjalke elemente, značilne za feministično gledališče, žensko gledališče in avtogledališče, vešče prepletajo z arhivskim gradivom. Ena od največjih prednosti uprizoritve je njena osredotočenost na lokalno zgodovino, ki tokrat, morda presenetljivo, privzame pozitiven ton. […] To niso zgodbe o žrtvah ali slepo slavljenje, temveč izrazi iskrenega spoštovanja do preteklosti in ljudi, ki so jo oblikovali.
Karolina Bugajak, SEEstage, 2. junij 2025
Vsebinsko in vizualno bistveni elementi uprizoritve so tudi dokumentarni video in fotografski posnetki političnega dogajanja […] ter fotografije organiziranja ženskih gibanj v osemdesetih letih 20. stoletja. Potencial, ki ga predstava nosi, je težko opisljiv. Gre pa v prvi vrsti za to, da se je za enakopravnost spolov in dostojanstvo treba in nujno boriti. Boriti za ozaveščenost in svobodno družbo v celoti. Gledališče je tudi tokrat svojo vlogo posrednika tega poziva odlično opravilo.
Petra Tanko, Radio Slovenija, 28. maj 2025
Predstava traja 80 minut in nima odmora.
Video
Fotogalerija
