56. Teden slovenske drame

Avtorski projekt

1973

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture

Zasedba

Režiser in dramaturg: Tomi Janežič

Scenograf: Branko Hojnik

Kostumografinja: Marina Sremac

Avtor glasbe: Samo Kutin

Avtor videa: Carlo Zoratti

Asistentki režiserja: Tjaša Črnigoj, Mojca Madon

Asistentki scenografa: Katarina Prislan, Lara Reichmann

Asistentka kostumografinje: Slavica Janošević

Svetovalka za jezik: Anja Pišot

Oblikovalca svetlobe: Tomi Janežič, Branko Hojnik

Oblikovalec zvoka: Gašper Torkar

Snemalec videa: Stefano Giacomuzzi

Snemalec zvoka za video: Renato Rinaldi

Svetovalka za znakovni jezik: Tina Strel

V predstavi so uporabljene tudi avtorske skladbe zasedbe Mulčer (Samo Kutin, Andrej Fon in Szymon Gasiorek) in skladbe Sama Kutina v soavtorstvu z Enjo Grabrijan. Ostali glasbeniki, ki sodelujejo s Samom Kutinom pri glasbi za Dodekalogijo 1972–1983, so Jure Boršič, Kaja Draksler, Jošt Drašler, Vid Drašler, Andrej Fon, Szymon Gasiorek, Iztok Koren, Ana Kravanja, Dejan Lapanja, Eduardo Raon in Tea Vidmar. Uporabljena je tudi glasba s plošče Odpotovanja Tomaža Pengova in druga glasba iz leta 1973.

Igrajo

Tamara Avguštin k. g.

Ana Facchini

Arna Hadžialjević

Patrizia Jurinčič Finžgar

Anuša Kodelja k. g.

Helena Peršuh

Matija Rupel

Marjuta Slamič

Žiga Udir

O uprizoritvi

1973 je leto, ko Jugoslavija postane evropski prvak v košarki, Fellini posname Amarcord, Pink Floyd izdajo The Dark Side of the Moon, Pengov pa svojo nepozabno ploščo v stranišču. Josipa Lisac poje Dnevnik jedne ljubavi, Ameriško psihiatrično združenje umakne homoseksualnost iz svojega priročnika duševnih motenj, konča se ameriško posredovanje v vietnamski vojni, v New Yorku se zgodi prvi klic z mobilnim telefonom in naslednji dan odprejo World Trade Center. 11. septembra Pinochet s podporo ZDA strmoglavi demokratično izvoljeno vlado Čila in prevzame oblast. Eden izmed najdaljših popolnih sončevih mrkov v 2. tisočletju je viden nad ekvatorialno Afriko. Žičnica na Sveto goro preneha obratovati, ustanovljena je gobarska družina Nova Gorica, Atletski klub Nova Gorica pa praznuje prvih deset let delovanja. Nova Gorica gosti športne igre delavcev lesne industrije Socialistične Republike Slovenije. V družini, o kateri je govora v predstavi, se 11. septembra 1973 zgodijo dogodki, zaradi katerih bo v prihodnosti vse drugače, kot bi sicer bilo. Leto 1973 so vrata v medgeneracijske zgodbe družine, ki segajo skozi celo 20. stoletje do današnjega dne.

Predstava je del Dodekalogije 1972–1983. Ustvarjalni kolektiv je prejel nagrado tantadruj za najboljšo predstavo v celoti (2025).

 

/…/ brezmejna mreža prepletov zunanjih referenc, preskokov med obdobij in generacijami /…/

Petra Tanko, Radio Slovenija

 

/…/ sodobni odrski konglomerat raznolikih principov in strategij /…/

Jaka Smerkolj Simoneti, Sigledal

 

Tomi Janežič popelje v neke druge čase, a jih ne romantizira. /…/. Po koncu predstave se zdi kot čarovnik, ki spretno manevrira med vsem opisanim, gledalci pa smo otroci, ki z vso svojo pozornostjo padejo v pravljico.

Taja Lesjak Šilak, MMC RTV Slovenija

 

V slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku z italijanskimi, angleškimi in slovenskimi nadnapisi.

Predstava traja 4 ure in 30 minut in ima dva odmora.

 

Video

Fotogalerija

1973 <em>Foto: Peter Uhan</em>
Foto: Peter Uhan
1973 <em>Foto: Peter Uhan</em>
Foto: Peter Uhan
1973 <em>Foto: Peter Uhan</em>
Foto: Peter Uhan
1973 <em>Foto: Peter Uhan</em>
Foto: Peter Uhan
1973 <em>Foto: Peter Uhan</em>
Foto: Peter Uhan

Iskalnik