Prva beseda je mama

O uprizoritvi

Tjaša Mislej v Prva beseda je mama vzpostavi več protagonistk in jih v svojem dramskem tkivu premišljeno sooči s ključnimi emancipacijskimi vprašanji.Teh, kot lahko vidimo prek dilem njenih junakinj, današnji družbi še ni uspelo dokončno razrešiti, saj ženski boj, ki je zgolj boj ene manjšine mnogih identitet, še zdaleč ni dobljen.

Prva beseda je mama s trpkim humorjem razpira številne vrzeli materinstva, ki so daleč od idealov in pričakovanj sodobne emancipirane družbe. Gre za omnibus petih dramskih zgodb: Liza se pri triindvajsetih sooča z neželeno nosečnostjo in se ob podpori partnerja odloči za splav, kar se izkaže kot veliko razočaranje za njegovo družino; Maša si brez otroka ne predstavlja smisla življenja in si prizadeva zanositi za vsako ceno; Ema ob napornem in v partnerskem odnosu neenakopravno razdeljenem skrbstvenem in gospodinjskem delu izgublja možnosti za poklicno napredovanje, hkrati pa se bori z izgorelostjo in občutkom krivde, da kljub vsemu trudu ni dovolj dobra mama; Ksenija in hči Tina sta zapleteni v toksičen odnos matere in hčere: Tino zaznamuje mladoletno materinstvo in z materinim prigovarjanjem sprejeta odločitev, da otroka odda v posvojitev; Barbara, ki se je odločila, da ne bo imela otrok, je postavljena pred izziv začasnega skrbništva nad najstniško nečakinjo. Poleg osrednjih problemov protagonistk so ključni stranski liki, ki dopolnjujejo dramski dispozitiv.

"V uprizoritvi Prva beseda je mama izstopata Tina Vrbnjak in Klemen Janežič, ki prepričljivo lovita razpone utrujenosti, samonadzora in tihe frustracije ter z izbrušeno partnersko igro držita prizore prizemljene in človeške. Zanimiva in več kot pohvalna je tudi zamenjava spolov – Klemen Janežič kot mama, Tina Vrbnjak kot moški. Ta odločitev ustvari jasen, razumljiv premik perspektive: gledalec nenadoma dobi uvid v delitev skrbstvenega dela brez predsodkov o "naravnih" vlogah. Prizor je duhovit; natančno pokaže, kje se v resnici lomijo pričakovanja. Izvrstna je tudi Kaja Petrovič v vlogi otroka, saj lik ujame v celoti – brez pretiravanja, naravno in čisto – ter ga od začetka do konca drži v jasni, verodostojni liniji. /…/ Uprizoritev Prva beseda je mama prepriča z uigrano zasedbo (Kaja Petrovič, Tina Vrbnjak, Benjamin Krnetić, Klemen Janežič, Iva Babić, Saša Pavlin Stošić, Robert Prebil, Silva Čušin, Eva Jesenovec), jasnim ritmom in prizori, v katerih se zlahka prepoznamo. Vranica pa z natančno igro in tiho, a vztrajno močjo, ki zleze pod kožo. Brina Klampfer Merčnik ima izrazit režijski razpon. V prvem delu samozavestno vodi zasedbo in kompleksno partituro kratkih prizorov, v drugem pa z občutkom zaupa preprostemu prizoru ter igralcema. Spremljamo uprizoritvi, ki ne zmagujeta z velikimi dejanji, temveč z jasno mislijo, občutljivostjo in zanesljivimi igralskimi odločitvami. Sočasno odpirata vprašanje, ali je prva beseda res vedno "mama" – ali tako rečemo zato, ker skrb prepogosto ostane na njenih ramenih? Prav to preizpraševanje ostane v mislih še dolgo po aplavzu. Za konec ne gre spregledati, da uprizoritvi podpisujeta dve mladi nadarjeni avtorici, o katerih bomo verjetno še veliko slišali. Kar velja še posebej pozdraviti, je odločitev gledališča, da na repertoar uvršča tudi mlado slovensko dramatiko."

Gašper Stražišar, Dnevnik

"Režijski debi Brine Klampfer Merčnik na osrednjem institucionalnem odru deluje presenetljivo samozavestno in zrelo. Fragmentirano, gosto pisano besedilo, ki zgoščen nabor situacij obdaja z diskurzivnimi inserti, se v uprizoritvi Prva beseda je mama prelije v izčiščeno partituro. Z redukcijo prizorov velik del besedilnega "mesa" odpade, tako pa zgodbe, osrediščene predvsem okoli vprašanj materinstva, skrbstvenega dela in intimnih ekonomij preživetja, ne zdrsnejo v katalogiziranje ženskih izkušenj. Režija skozi plastenje konteksta uspešno odpre uprizoritveni prostor za interpretacijo in osvetli sistemske vzorce, v katere so (ženski) liki vpeti: od proizvajanja krivde skozi patriarhalne norme in ekonomijo vsakdana do konstrukta naravne materinskosti. /…/ Najbolj celovit in režijsko zaostren prizor je družinska saga o materinski krivdi, izgorelosti in neenakopravni delitvi skrbstvenega dela. Režija ga gradi z obratom vlog: Tina Vrbnjak prevzame pozicijo odsotnega očeta, medtem ko Klemen Janežič odigra mamo, ujeto v skrbstveno in gospodinjsko rutino. Ta zamenjava učinkuje kot komični preblisk in potujitveni rez, ki razpre absurdnost in togost družbenih vlog."

Evelin Bizjak, Sigledal

Predstava traja 90 minut in nima odmora

Video

Fotogalerija