Ivan Cankar, Varja Hrvatin, Bor Ravbar
In mnogi drugi …
Prešernovo gledališče Kranj in Slovensko ljudsko gledališče Celje
Zasedba
Soavtor dramatizacije, režiser: Bor Ravbar
Soavtorica dramatizacije, dramaturginja: Varja Hrvatin
Scenografka: Urša Vidic
Kostumografka: Nina Čehovin
Avtor glasbe: Branko Rožman
Oblikovalec svetlobe: Domen Lušin
Koreografka: Lada Petrovski Ternovšek
Lektorica: Živa Čebulj
Igrajo
Luka Bokšan k. g.
Vesna Pernarčič
Aljoša Ternovšek
Barbara Medvešček
Aljoša Koltak
Mojka Končar
Lucija Harum
Eva Stražar
Rastko Krošl
Tarek Rashid
Damjan M. Trbovc
O uprizoritvi
Uprizoritev In mnogi drugi … se vključuje v diskurz o revščini in socialnem sramu. Nastaja po motivih črtice Mater je zatajil, drugih Cankarjevih pripovedi o položaju delavca in razredni dinamiki ter ob podpori sodobnih teoretskih del, ki obravnavajo delavski razred in sram. Vstopa v Cankarjeva besedila skozi raziskovanje motivov revščine, njihovega odtisa v sodobnem postkapitalističnem kontekstu in skozi soočanje z zmedo pri razumevanju ideologije delavskega razreda danes. Uprizoritev odpira vrsto vprašanj: kakšen je naš odnos do revščine in razrednega položaja? Kako se revščina danes vidi – in zakriva? Kdo sploh je delavski razred v sodobnem času? Pod drobnogled postavlja odnos otrok in staršev do lastne ekonomske pozicije ter razkriva, kako se prav te razredne kategorije vtisnejo v medosebne odnose in jih oblikujejo.
Cankarjev čas se zdi oddaljen, a ker se v svoji literaturi ukvarja z občim, je izjemno izhodišče za razmislek o sodobnosti, njenih političnih in ekonomskih parametrih ter njihovih implikacijah za današnjo družbo. Cankarjev opus je poln zgodb, ki izhajajo iz delavskega in kmečkega razreda ter so v svojem bistvu še danes aktualne, čeprav so marsikje vile, velike industrijske stroje in jasno razmejene pozicije nadomestili sodobnejša produkcijska sredstva, prekarnost in nove oblike dela. Na neki način je Cankarjev svet zgolj potujitev današnjega.
Premišljena scenografija, režija, dramaturški ritem in ozračje, ki nas iz preprostega realizma povlečejo v nočne more sodobne kapitalistične realnosti, ter besedilo, ki ne moralizira in ne stereotipizira, dela Ivana Cankarja aktualizirajo in ga prestavijo v sodobni čas.
Ana Lorger, Radio Slovenija
Mlada generacija gledaliških ustvarjalcev odkriva v Cankarju tisto, kar je stara generacija prehitro zavrgla kot preveč naivno in utopično. "Plemenitost samo v misli in volji ne zaleže. Mladi bomo morali najti drugo pot," so zadnje Jožetove besede v predstavi.
Petra Vidali, Večer
Predvsem pa uprizoritev spretno celovito ustvarja tudi z izkoriščanjem uprizoritvenega prostora in vznikanjem ter kombinacijo različnih akcij znotraj njega. Tako forma kot misel sta uravnoteženi in v prid glavne linije. Premisliti Cankarja in ga vpeljati v sodoben kontekst, ne da bi njegove ideje ostale zgolj prazne forme, temveč jih udejanjiti in razpirati misel o konkretizaciji izven gledališča, je izjemno preudarna poteza ustvarjalcev. Bistveno je, da ne izhajajo le iz Cankarjevih idej in ne reproducirajo njegovih kritičnih misli, temveč jih spoštljivo in zrelo premislijo ter z gledalci raziskujejo tudi tisto, kar presega zgolj mišljeno. Umetnosti in gledalcev ne omejujejo na malomeščansko potrošnjo kritičnih vsebin, ampak jih interpelirajo v potencial in nujnost delovanja.
Tjaša Bertoncelj, Sigledal
Predstava traja 80 minut in nima odmora
Video
Fotogalerija
