Boško in Admira

O uprizoritvi

Izhodišče projekta je vojna fotografija objetega mrtvega para na mostu Vrbanja. Muslimanka Admira Ismić in pravoslavec Boško Brkić sta leta 1993 poskušala zbežati iz okupiranega Sarajeva, vendar ju je nekaj metrov pred mejo ustrelil še danes neznani ostrostrelec. Dva Američana, fotograf Mark H. Milstein in novinar Kurt Schork, sta par kljub nasprotovanju obeh družin poimenovala "Sarajevska Romeo in Julija" in iz tragične smrti dveh mladih ljudi ustvarila senzacionalistično zgodbo, iz njunih trupel pa podobo in simbol ljubezni, ki jo je pokosila vojna. V fotografiji se tako skriva cel kup vprašanj brez odgovorov, vprašanj o tem, kako se javnost odzove na tovrstne podobe, in o tem, ali so nekatere zgodbe, nekatera življenja pomembnejša od drugih. Onkraj okvira konkretnega posnetka pa se odpira širša problematika vojne fotografije: njenega namena, cilja, etičnosti, učinkovitosti, zmožnosti šokiranja danes. Ko je tako razpeta med poveličevanje vojnega nasilja in opozarjanje na vojne grozote, je v podobnem položaju kot predstava – govori o stvari, ki je ni mogoče ubesediti.

Gre za dokumentarno uprizoritev, ki mojstrsko krmili občutljivo ravnovesje med avtentičnostjo in umetniško interpretacijo, ne da bi bila pri tem grandiozno teatralna ali melodramatična. Izogiba se tudi vsakršni moralni doktrini, ki bi se zlahka prikradla v obravnavo teme, hkrati pa ji s prehajanjem med dejanskim in simbolnim uspe zgodbo [...] umestiti v prostor univerzalnosti, v katerem ni v ospredju njuna neomajna ljubezen, ki vztraja tudi v smrti, temveč kontekst njune smrti – vojna in zločin.

Benjamin Zajc, Delo, 20. februar 2025

Živa Bizovičar in ekipa nam s pretresljivo gledališko izkušnjo odpirata paleto vprašanj, na katera nimajo odgovora. [...] Igralska ekipa je složna in deluje kot dobra celota. [...] Avtorska ekipa je ustvarila pametno, raziskovalno in močno gledališče, ki z minimalnimi posegi in skromnimi elementi ustvari polno in čuteče popotovanje tako v emocionalnem, zgodovinskem kot metaforičnem kontekstu.

Taja Lesjak Šilak, MMC – Multimedijski center RTV Slovenija, 2. februar 2025

Kompleksnost obravnavane vsebine režiserka tako po eni strani gradi z odgovornostjo in primerno distanco, po drugi pa njeno senzacionalistično podajanje, ki ga v uprizoritvi denimo spremljamo v uvodnem podkastu, podčrtava s parodiranjem, ironijo in mestoma cinizmom. [...] Igralska zasedba [...] se izkaže kot izjemno gibka v prehajanju preko različnih leg izrekanja in jezikov. [...] Igralke_ci v uprizoritev spretno vnašajo pravo mero humorja, ki ga hipoma spet preusmerijo v resnejše tone.

Jaka Smerkolj Simoneti, Sigledal, 7. februar 2025
 

Predstava traja 110 minut in nima odmora.

Video

Fotogalerija