»Velika je radost, če fantazija najde svojo materialno obliko«

Nagovor direktorja Prešernovega gledališča Kranj Roka Bozovičarja

Tokratni uvodnik začenjam s citatom. Ko fantazija najde svojo materialno prisotnost na odru, kot zapiše Konstantin Sergejevič Stanislavski, se zgodi nekaj dragocenega – misel oz. domišljija postane oprijemljiva, skupna izkušnja. V času globalnih in lokalnih delitev, fragmentacije družbenega in vsesplošne negotovosti "sveta s tečajev", to ni abstraktno romantiziranje, temveč zaveza gledališča: da misli svet pred občinstvom. Je etična zaveza.

Etika Stanislavskega, ruskega gledališkega reformatorja, ki je tudi avtor naslovnega citata, je v slovenščini izšla leta 1954, izdalo pa jo je prav Prešernovo gledališče Kranj, ki v letu 2026 obeležuje 80. obletnico svojega preimenovanja v Prešernovo. Enako dolgo pot praznuje tudi Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, obe instituciji pa sta skozi desetletja dokazovali, da gledališče ni samoumevna dediščina, temveč nenehen proces učenja, dvoma in ponovnega izumljanja odrske umetnosti. Zato vprašanje etike, ki nas letos spremlja kot festivalsko vodilo in izziv, ni teoretično in univerzalno, saj se nanaša na realne, konkretne odnose med gledališčem in časom, ki ga obdaja, med ustvarjanjem in skupnostjo, med umetnikom ali umetnico in resnico. Gledališče obstaja toliko, kolikor prevzema odgovornost za ta vprašanja in odgovore.

In prav to dokazuje program 56. Tedna slovenske drame. Selektorica Zala Dobovšek je v tekmovalni in spremljevalni izbor uvrstila uprizoritve, ki jasno artikulirajo odnos do sodobnosti, ne iščejo zgolj ugodja ali udobja, ampak tudi konflikt: družbeni, estetski, etični. Angažiranost v tem pogledu ni slogovna oznaka, temveč način dela – odprtost, da gledališče postane prostor soočenja.

56. Teden slovenske drame je prostor srečanja in raznolikosti in ni zgolj pregled presežkov preteklega leta, je trenutek, ko se gledališče ozre na samo sebe – na svoje postopke, odgovornost in moč domišljije. Posebno pozornost bomo namenili tudi Zofki Kveder, avtorici, ki je pred več kot stoletjem pisanje razumela kot dejanje poguma, njeno delo pa nas opominja na angažirano držo glede družbene neenakosti, položaja žensk in osebne svobode – vztrajajoč pri pogledu, ki ne pristaja na samoumevnost sveta.

Osrčje festivala ostaja nova slovenska dramatika, ki z nominacijami za nagradi Slavka Gruma in Zofke Kveder dokazuje, da slovenska drama ni retrospektiva, je aktualni proces in intenziven dialog, ki skupaj s predanostjo ustvarjalcev, zaupanjem sodelavcev in radovednostjo občinstva festivalu daje ključni pomen in vzdušje.

Ko fantazija na odru dobi svojo materialno obliko, se zgodi gledališče. Dobrodošli na 56. Tednu slovenske drame!

 

Rok Bozovičar,

direktor PGK