V Prešernovem gledališču Kranj smo slovesno sklenili festival in podelili nagrade 56. Tedna slovenske drame

Osrednji festival uprizoritev, nastalih po slovenskih dramskih besedilih, se je tradicionalno začel na svetovni dan gledališča, 27. marca, slovesno pa se zaključuje 11. aprila 2026.

V štirinajstih dneh festivalskega programa so si obiskovalke in obiskovalci ogledali sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu ter še osemnajst dogodkov bogatega dodatnega programa, ki so ga sestavljali problemski pogovori, okrogle mize, živa radijska igra, dramska delavnica, razstave, bralne uprizoritve, predstava, filmska projekcija, pogovori z ustvarjalci, dva dneva nominirancev in štirje koncerti. Poglobili smo se tudi v življenje in delo pomembne pisateljice, dramatičarke in gledališke kulturne posrednice Zofke Kveder, po kateri se sedaj imenuje nagrada za mlado dramatičarko oziroma dramatika.

Festivalski program je bil dobro obiskan, vstopnice za številne predstave so bile razprodane, festival pa so spremljali tudi gostje iz tujine. Festivalski dogodki so potekali v Kranju na različnih prizoriščih, dvakrat pa smo se z avtobusi podali tudi drugam – v Ljubljano in Novo Gorico. Pri pripravi festivala smo sodelovali z več kot petindvajsetimi organizacijami: institucionalnimi gledališči, akademijo, inštituti, nevladnimi organizacijami ter mednarodnimi gledališči in mrežami. Na festivalu je sodelovalo več kot 400 umetnic in umetnikov ter drugih gostujočih.

"56. Teden slovenske drame je pokazal raznolikost in širino slovenske gledališke in dramske ustvarjalnosti. Izredno me veseli topel odziv festivalskega občinstva, ki nam daje vedeti, da je TSD prepoznan kot stičišče kulturnega dogajanja. Vrhunec izvedbe bogatega gledališkega in obgledališkega programa so nagrajeni festivalski presežki − ti pričajo o vrhunskih stvaritvah, ki poleg angažiranosti apelirajo tudi na empatično človeško bližino. Prav ta je tista, zaradi katere sem, ob neprecenljivem vložku celotne ekipe, na TSD še posebej ponosen," je ob zaključku festivala povedal direktor Prešernovega gledališča Rok Bozovičar.

Na sklepni slovesnosti smo podelili sedem nagrad 56. Tedna slovenske drame:

• nagrado občinstva za najboljšo predstavo festivala,
• Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa,
• nagrado Tedna slovenske drame za najboljšo igralko,
• nagrado Tedna slovenske drame za najboljšega igralca,
• posebno nagrado Tedna slovenske drame po presoji žirije,
• nagrado Zofke Kveder za najboljšo mlado dramatičarko oz. dramatika,
• nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo.
•  

Stanovski nagradi pa je podelilo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Priznanje Vladimirja Kralja za kritiško in teatrološko delo v zadnjih dveh letih je prejel dramaturg Goran Injac, nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo pa slavistka, teatrologinja ter gledališka raziskovalka Bogomila Kravos.

NAGRADE 56. TEDNA SLOVENSKE DRAME

NAGRADA PO IZBORU OBČINSTVA

Prešernovo gledališče nagrado po izboru občinstva podeljuje v sodelovanju z Mestno občino Kranj. V konkurenci je bilo sedem uprizoritev tekmovalnega programa (1973, 55. člen, Anhovo, Inkubator, Umetnost življenja: Umor na podeželju, Usje se je dalu in Zakaj sva se ločila) ter pet uprizoritev spremljevalnega programa (Boško in Admira, In mnogi drugi …, NAFTA, Now, Suddenly, I Was a Creature of Vice in Prva beseda je mama).

Gledalke in gledalci so po vsaki predstavi prejeli glasovnico in uprizoritev ocenili s točkami od 1 do 5. Letošnje festivalsko občinstvo je najbolj prepričala uprizoritev:

1973

avtorski projekt v režiji Tomija Janežiča, ki je nastal v koprodukciji SNG Nova Gorica in GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica – Gorizia

Uprizoritev je prejela povprečno oceno 4.860.

.......

ŠELIGOVA NAGRADA

za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa

Izmed sedmih uprizoritev v tekmovalnem programu selektorice Zale Dobovšek je strokovna žirija, ki so jo sestavljali Alja Predan (predsedujoča), Nika Arhar in Maximilian Zahn, soglasno razglasila, da Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev prejme:

1973

avtorski projekt v režiji Tomija Janežiča, ki je nastal v koprodukciji SNG Nova Gorica in GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica – Gorizia

Utemeljitev:

Uprizoritev 1973 režiser Tomi Janežič zasnuje kot štiriinpolurno gledališko praznovanje, v katerem se impresivno prepletejo življenjske zgodbe s političnimi in zgodovinskimi konteksti. Z naslovnim letom kot sidriščem, iz katerega se razpira pogled v preteklost in prihodnost, z mestom kot prepišnim izhodiščem odhajanj in vračanj ter s pripovedmi posameznih članic in članov širše družine, v katerih se nabirajo usedline družbenih koordinat, je uprizoritev kalejdoskop prostora in skupnosti, ki žari skozi upodobitve izjemnega igralskega kolektiva. Ob tem je treba pripoznati tudi celoto velikopoteznega gledališkega projekta Dodekalogija 1972– 1983. Začenši z letom režiserjevega rojstva, vsako leto te transgeneracijske dokumentarne fikcije razpira epizodo, navdihnjeno z resničnimi življenji, a oblikovano skozi fikcijo. 1973 z umestitvijo zgodbe v obmejno mesto Nova Gorica subtilno in natančno zaobjame turbulentne premene 20. stoletja z njegovimi vojnami in spreminjajočimi se političnimi sistemi. Pri tem odpira široko družbeno panoramo, v kateri vznikajo intimni portreti likov. Tretjeosebna pripovedna perspektiva ustvarja prepričljiv učinek potujitve ter gledalke in gledalce opominja, naj se ne izgubijo le v osebnih zgodbah, temveč ohranijo zavest o širši sliki. Hkrati uprizoritev vztraja, da je zgodovina vedno (do)živeta izkušnja: gosta mreža usod in odnosov, ki tvorijo družbo in svet. Dogajanje prežema atmosfera tihe nežnosti, ki jo spremlja premišljen izbor glasbe tistega obdobja. Ob dejstvu, da ta gledališki maraton obsega enajst uprizoritev, ustvarjenih v enem samem letu, je tako visoka raven igre, režije in pisanja osupljiva. Čeprav drzna v svoji monumentalni zasnovi, je uprizoritev 1973 izdelana do najmanjših podrobnosti in – četudi zadržana v svojih učinkih – polna gledališke magije.

......

NAGRADO TEDNA SLOVENSKE DRAME ZA NAJBOLJŠO IGRALKO

tekmovalnega programa po presoji žirije prejme:

Jana Zupančič

za vlogo Tine v uprizoritvi Zakaj sva se ločila v režiji Žige Divjaka, ki je nastala v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega

Utemeljitev:

Jana Zupančič je vlogo sodobne ženske srednje generacije, vpete v brezštevilne obveznosti, obenem pa tudi družbeno in okoljsko odgovorne posameznice, odigrala s pretanjenim psihološkim niansiranjem. Njena igra se giblje med utrujajočo vsakodnevno rutino, strahom pred tesnobo, boleznijo, vojno in smrtjo ter skrbjo za družbene in ekološke anomalije. Banalnost vsakodnevja, skrb za družino in zakon, ki se nezadržno rahlja, jo vse bolj potiskajo na rob živčnega zloma. Igralka diskretno balansira med obupom, samoironijo in cinizmom ter z izjemnim občutkom za mero in spontanost bravurozno razgalja lastno ranljivost, izgubo čustvene bližine in smisla.

......

NAGRADO TEDNA SLOVENSKE DRAME ZA NAJBOLJŠEGA IGRALCA

tekmovalnega programa po presoji žirije prejme:

Matej Puc

za vlogo Tineta v uprizoritvi Zakaj sva se ločila v režiji Žige Divjaka, ki je nastala v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega

Utemeljitev:

Matej Puc v vlogi Tineta, soproga, očeta in precej tipičnega predstavnika urbane populacije srednjih let, ostaja v domeni otipljivega. Ne pestijo ga univerzalni problemi, bolj ga duši občutek oddaljevanja od družine in odtujenosti od lastnega življenja kot posledica banalnosti vsakdana. Matej Puc z virtuoznim ritmičnim preigravanjem različnih psiholoških registrov – od ljubečih poskusov, kako spet navezati pristen stik z ženo, do pikrih očitkov in ironičnih komentarjev – gradi lik sodobnega moža in očeta tako prepričljivo, da se gledalec nemalokrat zaloti pred dilemo, ali dejanje poteka spontano pred njegovimi očmi ali pa je dejansko rezultat bravurozne igre.

......

POSEBNO NAGRADO TEDNA SLOVENSKE DRAME PO PRESOJI ŽIRIJE ZA PREPLET UMETNIŠKE ODLIČNOSTI IN DRUŽBENE PRODORNOSTI

prejme uprizoritev

ANHOVO

(Katarina Morano in Žiga Divjak s strokovnima sodelavkama Jasmino Jerant in Moniko Weiss) v režiji Žige Divjaka, ki je nastala v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica

Utemeljitev:

Dokumentarna drama Anhovo splete pričevanja, izjave in dejstva v kompleksno pripoved o življenju v Soški dolini, zaznamovanem s stalnim nalaganjem plasti strupenega azbesta, sežganih odpadkov, gospodarskega in političnega sprenevedanja ter ekološkega in zdravstvenega kolapsa, pa tudi z odločnim prizadevanjem za pravice prebivalk in prebivalcev, stisnjenih med drobce preživetja in težo uničevanja. Avtorski projekt je zgrajen na poglobljenem raziskovalnem procesu in precizni obdelavi dokumentarnega gradiva, ki se v masivni gmoti zavrtinči med različnimi glasovi, interesi in odločitvami. S poglobljeno analitičnostjo in pronicljivo konkretnostjo omogoča celovit vpogled v sistemsko ravnanje z odgovornostjo, s premišljeno postavitvijo ter odmerjenimi osebnimi in poetičnimi momenti pa poskrbi, da se dogajanje naseli v našo bližino in čutenje. Uprizoritvena zasnova in sinergična izvedbena moč igralskega kolektiva dosledno utripata z usodo skupnosti in njenim vztrajanjem ter nepopustljivo, angažirano in družbeno občutljivo držo oblikujeta v intenzivno uprizoritev, ki vzpostavlja živ in nujen dialog z družbenopolitičnim ustrojem vsakdanjega in našo udeležbo v njem. Anhovo izpričuje čvrsto vizijo gledališča, ki vzrašča iz nujnosti in se s prav takšno nujnostjo tudi vrača v skupnost – ne več zgolj lokalno, temveč v širok javni prostor nas vseh.

......

NAGRADA ZOFKE KVEDER ZA MLADO DRAMATIČARKO OZ. DRAMATIKA

Na natečaj za nagrado Zofke Kveder za mlado dramatičarko oz. dramatika, na katerem se za nagrado potegujejo besedila avtoric in avtorjev, starih do trideset let, je letos prispelo trinajst besedil. Med njimi je strokovna žirija v sestavi Maja Šorli (predsedujoča), Petra Vidali in Dino Pešut nominirala tri besedila: Maruša Freya Voglar: Fižol cveti pozimi, Samo Podkrajšek: Pasja procesija in Iva Š. Slosar: Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu.

Nagrado je soglasno podelila

Ivi Š. Slosar

za besedilo

Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu

Utemeljitev:

Sredi priprav na pustno rajanje postane vaški gasilski dom Fitnes center Ahiles. Podjetniški prevzem je sprožilni moment aktivacije. Vaščani se spominjajo najljubših skupnostnih doživetij, štejejo argumente in glasove ter izbirajo strategije odpora. Lahko našemljeni glas ljudstva premaga okravateno in z beljakovinskimi napitki naphano privatno iniciativo? S pustom, ki je vmes spremenil spol, bodo res zgorele vse krivice, vendar tudi – ker s fitnes napravami pač ni mogoče gasiti – gasilski dom. Komedija Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu brez uporabe sociološkega besednjaka govori o izjemno pereči družbeni problematiki – prilaščanju javnega interesa, javnega dobra in skupnostnih prostorov. Če ni več skupnega in javnega, če ni več ljudstva, tudi demokracije več ni, še zavesti o njej in potrebe po njej ne. Komedija izvrstno prepleta grštvo (ki je izumilo demokracijo, komedijo in izklesana telesa, kot jih proizvaja fitnes) s slovenskim ruralnim ambientom, s primorskim dialektom, temperamentom in komedijskim talentom. Satirske igre srečajo aristofanske komične poduke o koristih ljudske skupščine. Vsesplošna karnevalizacija pa ne zamegli dejstva, da slovensko podeželje ne ostaja samo brez gasilskih domov, temveč brez pošt, bank, bankomatov, trgovin, javnega prevoza in (zato) tudi brez sprejemno-registracijskih centrov za migrante.

......

NAGRADA SLAVKA GRUMA

za najboljše novo nastalo dramsko besedilo Nagrado Slavka Gruma letos podeljujemo že sedeminštiridesetič. Med devetintridesetimi besedili je že omenjena žirija nominirala naslednjih pet besedil: Katarina Morano in Žiga Divjak s strokovnima sodelavkama Jasmino Jerant in Moniko Weiss: Anhovo, Lina Akif: Hudič babi brusi jezik, Matjaž Zupančič: Orkan, Tereza Gregorič, Borut Petrović, Jakob Šfiligoj: Usje se je dalu, Katarina Morano: Zakaj sva se ločila.

Nagrado je soglasno podelila

Katarini Morano in Žigi Divjaku s strokovnima sodelavkama Jasmino Jerant in Moniko Weiss

za besedilo

Anhovo

Utemeljitev:

Anhovo je dokumentarna drama, oblikovana po lokalni zgodbi iz spodnje Soške doline, ki jo zastrupljata azbest in sežigalnica odpadkov. Zgodba ponuja različne začetke, a mimo uvodne izjave o omejitvi odgovornosti (angl. disclaimer) ne moremo. Vse to je fikcija. Pričevanja, spomini, dokumenti, statistike, medijska poročanja se nalagajo drug na drugega, dokler občinstvo ne more več ločiti zgodovine od sedanjosti. Oblikovno dialogi niso razločeni od didaskalij, vendar brez težav prepoznamo protagoniste, negativce, sivo pokrajino in Sočo, bistro hčer planin, ukročeno v tovarniški dolini. Struktura besedila je fragmentarna, ponavljajoča, obsesivna, saj posnema dolgotrajno, sistemsko uničevanje, ki se ne zgodi v enem trenutku, ampak se ponavlja v desetletjih. Avtorja ali pa mogoče kar avtorji (strokovni sodelavki in umetniška ekipa) se z resnico igrajo zgolj na začetku, v uvodni zavrnitvi odgovornosti, potem pa prepričljivo, resnobno, tragično, na trenutke humorno nizajo prizore rasti, zanikanja, sprenevedanja, (lažnega) upanja, predvsem pa obolevanja in umiranja. V zgodbi je malo prostora za optimizem, slutimo pa lahko, da se je nova doba začela z rojstvom okoljevarstvenega boja. Z zadnjo repliko Anhovo zacementira prikaz toksičnih razmerij med pohlepnimi posamezniki in skupnostjo, med politično voljo in strokovnimi odločitvami, med darežljivo naravo in umrljivimi telesi. To pa ni več lokalna zgodba, temveč nadnacionalna tragedija, ki se usede v pljuča.

Iskrene čestitke vsem nagrajenkam in nagrajencem!

Slovesni zaključek v režiji Gabriela Lazića se je začel s pozdravnimi nagovori direktorja Prešernovega gledališča Kranj Roka Bozovičarja, župana Mestne občine Kranj Matjaža Rakovca in generalne direktorice Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo RS Barbare Koželj Podlogar, nato pa je sledila podelitev nagrad. Prireditev, ki sta jo povezovala Barbara Vidovič in Blaž Setnikar, je glasbeno obogatil etno-šansonski duet Zajtrk s pridruženimi gosti.

56. Teden slovenske drame, festival presežkov slovenske dramske ustvarjalnosti, je tako uspešno sklenjen.