51. Teden slovenske drame

Bralne uprizoritve Festivala dramske pisave Vzkrik 2020

Društvo Krik in Vzkrik

Spletni program

Poseben del programa Tedna slovenske drame bo na spletu, na katerem si bo mogoče ogledati nekatere projekte, ki so najprej nastali v obliki uprizoritvene umetnosti (npr. bralne uprizoritve), a so avtorske ekipe zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa njihovo uresničitev realizacijo prenesle v drug medij. Da so bile predloge lahko uprizorjene (upodobljene), so bile zrežirane z mislijo na predvajanje na spletu, zmontirane ter zvočno in vizualno obdelane.

Bralne uprizoritve Festivala dramske pisave Vzkrik so izrazito avtorske in predstavljajo eruptivno ustvarjalnost najmlajše generacije slovenske dramatike in gledališča. 

Društvo Krik in festival Vzkrik 

Nika Korenjak: Kako ženska postane morilka, režiser Aljoša Živadinov

Brina Klampfer in Kaja Blazinšek: Paloma, režiserka Brina Klampfer

Gašpar Marinič: Odsekal ti bom krila, režiser Žiga Hren

Suzana Tratnik: Tukaj ni homofobije, režiserka Živa Bizovičar

Varja Hrvatin: Najraje bi se udrla v zemljo, režiserka Eva Kokalj

Peter Rezman: Izrekanje suspenza, režiserka Nina Ramšak Marković

Jernej Potočan: Leta so tekla, mi pa malo manj, režiser Luka Marcen

Tjaša Mislej: Posebna večerja, režiserka Mojca Madon

Nika Korenjak: Kako ženska postane morilka, režiser Aljoša Živadinov

Koreografija in izvedba: Nika Korenjak in Gal Oblak

Kamera in montaža: Asiana Jurca Avci

Glasba: Gal Oblak

O BESEDILU
Naslov drame ne napoveduje trilerja, niti ne praktičnega recepta za umor, pač pa v resnici vstopa v še veliko bolj mračno polje morilskih nagonov, in sicer materinskih. Avtorica se jih dotika predvsem v podtekstu, bolj alegorično kot konkretno. Radikalne prebliske postavlja ob rob vsem ostalim prikritim, tabuiziranim niansam materinstva in še bolj rojevanja. Prvi del dogajanja avtorica umesti v stvarno okolje porodnišnice in skozi introspekcijo mlade mame Matilde brezsramno naniza serijo načeloma potlačenih razpoloženj, ki vznikajo v odnosu do dojenčice: od strahu in otopelosti do gnusa in močne odsotnosti "prave" materinske ljubezni, ki jo spravlja v grozo, a jo hkrati doživlja kot normalno. Jezik je nemalokrat namenoma neposreden, oster in ekspliciten, želi poudariti zamolčane emocije in podobe, ki se nahajajo onstran glorifikacije materinske vloge in poroda.
Brina Klampfer in Kaja Blazinšek: Paloma, režiserka Brina Klampfer
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče, AGRFT in društvo KUD Krik
O BESEDILU
Kakor naznani že uvod, je drama Paloma zasnovana po motivih resničnih dogodkov v Sladkem Vrhu, prav ta opredelitev pa dopušča intrigantno mero preigravanja med fikcijo in faktičnostjo, med dokumentarno stvarnostjo in njenimi približki, skratka med realnostjo, polrealnostjo in umišljenim. V zgodbo o tovarni Paloma (danes "podjetje z več kot 140-letno tradicijo proizvodnje in trženja higienskih papirjev v Evropi") vstopimo leta 1969, ko se porodi inovativna, tako rekoč revolucionarna ideja o rolici wc papirja. Ta je konkreten in simbolen povod za razcvet tovarne, ki je sledil v naslednjih desetletjih. Besedilo namerno operira zgolj z "imeni v funkciji" (Direktor, Tajnica, Tovariš, Umetnik, Potnica, Čistilka, Delavke, Delavci), s čimer želi ohranjati zgodovinsko distanco do obravnavanega, vendar so obenem vsi liki natančno okarakterizirani in verjetni, docela polnokrvni in osebni. 
 
Po besedilu Brine Klampfer in Kaje Blazinšek: Paloma je nastala celovečerna predstava, ki si jo je mogoče ogledati v Slovenskem mladinskem gledališču (https://mladinsko.com/sl/program/97/paloma/).
Gašpar Marinič: Odsekal ti bom krila, režiser Žiga Hren
Igrajo: Maks Dakskobler, Nejc Jezernik, Diana Kolenc, Jure Rajšp, Mak Tepšić
O BESEDILU
Izobilje zabave, promiskuiteta, droge in flegmatičnost so v drami le krinka za mladostniško osamljenost, izgubljenost, bolečino in predvsem – še ne povsem priznano – željo po ljubezni in pripadanju. Prikaz sodobnega utripa gejevske scene je na eni strani povsem realen, tu so hipni zmenki, prazni seksi, osvajanja, strah pred lastno identiteto in bojazni pred partnersko zavezo, vendar hkrati prizore nenehno prekinjajo nadrealistični inserti, metaforične slikovite podobe, ki delujejo kot prividi ali vizije (nekakšne vsiljene sanje). Besedilo se izogiba poenoteni strukturi, preigrava tako slog pisave in didaskalij kot oblike dialogov. Prehodi med prizori se stapljajo, drugje so bliskovito zasukani, mestoma že skoraj zrcalijo princip prostih asociacij.
Suzana Tratnik: Tukaj ni homofobije, režiserka Živa Bizovičar

Montaža: Timotej Cvirn

Igrajo: Jure Rajšp, Diana Kolenc, Jure Žavbi, Gaja Filač in Tina Resman

O BESEDILU
"Angažirana umetnost je vedno na meji posiljevanja nežne umetniške duše," med drugim v besedilu zapiše avtorica, ki se v drami Tukaj ni homofobije ves čas igra s paradoksi – tako družbe kot dramatike. Njena zavestno cinična perspektiva ponazarja učinkovit pristop, kako o brutalnih situacijah iz resničnega življenja spregovoriti na duhovit, komičen, zajedljiv, a nič manj prodoren način. Naslov drame je namerno zavajajoč, čeprav po drugi strani dobršni meri nevedne (hetero) populacije morda povsem umesten. Besedilo v formatu kratkih scen in interakcij z občinstvom vsebino črpa iz medijske realnosti in avtoreferencialnosti, nedvomno gre za specifično variacijo dokumentarističnega gledališča, ki s tem, ko parodira stereotipe na polju LGBTQ+, hkrati že legitimira njihov obstoj in nevarnost. 
 
Varja Hrvatin: Najraje bi se udrla v zemljo, režiserka Eva Kokalj

Režijska in tehnična izvedba: Eva Kokalj

Igra: Živa Selan

O BESEDILU
Drama posvoji format računalniške igrice in se najprej lahko zazdi kot podvojena iluzija, dvoplastna fikcija, obložena z virtualnim, ki varuje pred realnostjo. Daleč od tega. S tem, ko struktura besedila sledi dramaturgiji igralnih zakonitosti (levelov) in že vnaprej jasno zakoliči dogajalne parametre (liki, misija, cilj, zemljevid in časovni okvir), sicer napove eksperimentiranje s formo, a besedilo/dogajanje polnokrvno orisuje niti najmanj namišljen svet temveč življenje v vsej njegovi prepoznavni mesenosti. Skozi perspektivo treh deklet (Dori, Valerije in Julije) se najprej seznanimo z njihovimi skupnimi cilji ("končat faks, se osamosvojit, najt job, najt smisel"), uresničevanje teh pa poteka skozi tri raznolike oblike bivanja. Edini zares skupen in zaupen prostor imajo v oblaku, na Facebook Messengerju/…/.
Peter Rezman: Izrekanje suspenza, režiserka Nina Ramšak Marković

Režija: Nina Ramšak Marković

Igrajo: Mia Skrbinac

Foto: Ioana Turcan

O BESEDILU
Morda bi bila drama izrekanja suspenza užaljena, če bi jo kategorizirali le pod en literarni, kaj šele en dramski žanr. To je poezija, poročilo, scenarij, dokument, dovtip, risba in scenografija obenem. V njej avtor skozi vizuro humorja kritično nastavlja ogledalo sodobni umetnosti, preizprašuje in malce tudi dvomi v njen pomen in še bolj namen, pri tem se izogiba predvideni naraciji, čeprav vsakemu "prizoru" sledi nagajivo vizualiziran siže pravkar prebranega. Gre za docela avtonomen princip razumevanja "dramske pisave", pravzaprav v njej ni nič več zares dramskega in tudi dramatičnega ne, so kvečjemu zametki tega, ki kličejo k individualni interpretaciji. Avtor skozi formo že argumentira vsebino – in obratno. Oba pola sta v nenehnem stiku, komunikaciji in sožitju, čeprav se na prvi pogled zdi, da sta vse prej kot simbiozna. 
Jernej Potočan: Leta so tekla, mi pa malo manj, režiser Luka Marcen

Igrajo: Žan Brelih Hatunić

Avtor glasbe in oblikovalec zvoka: Martin Vogrin

O BESEDILU
V duhu beckettovske brezizhodnosti in harmsovskega eklektičnega nadrealizma dramsko besedilo Leta so tekla, mi pa malo manj razpira vpogled v podtalje družbenih mehanizmov, čeprav ga prikaže s povsem nazornimi liki. Drama je strukturirana kot neprestano hektično preklapljanje prizorov kot svojevrsten variete marginalnega sveta. Povezovalno vlogo izvaja spodleteli klovn, ki se sprašuje o smislu lastnega početja, a verjetno še bolj o smislu občinstva, ki ga gleda. Ne le, da prek njega uvidimo tisto realno podobo, hrbtno (kruto) stran komedijanstva, predvsem je vanj položena prispodoba obstoječega prekarstva in njegov začaran krog. 
 
Tjaša Mislej: Posebna večerja, režiserka Mojca Madon

Igra: Tamara Avguštin

Avtor glasbe in zvočne obdelave: Luka Ipavec

Video: Mojca Madon in Sašo Štih

O BESEDILU
Posebna večerja je drama vsakdana, povsem verjetna, realna in učinkuje kot odtis brutalnega kapitalizma, a jo hkrati lahko beremo tudi kot alegorijo. Avtorica skozi prizmo družinske situacije govori o širšem ustroju sodobne družbe, ki jo je neoliberalizem razžrl tako navzven (delovno okolje) kot navznoter (družina). V tekoči dinamiki in izpiljenem ritmu dialogov dogajanje vznikne, "ko dnevno svetlobo začne prekrivati mrak", ta sicer dobeseden, slikovit opis časa pa metaforično napoveduje grozo. Zgoščeno dogajanje prikazuje skorajda realni čas trajanja in izhaja iz t. i. dramaturgije obiska, zaznamovane z začetno evforijo, vmesnim nelagodjem in zaključnim presenečenjem. To je zgodba o absolutnem razkroju vrednot in družbenih pritiskih, zažrtih tudi oziroma predvsem v družinske odnose, ki se sesuvajo na račun bolestne ambicioznosti prekoračiti v višji status/razred. 

Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide Teden slovenske drame Delovanje spletne strani Teden slovenske drame (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Teden slovenske drame Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Teden slovenske drame.