47. Teden slovenske drame

Ponedeljek, 10. april 2017

Uspešen zaključek 47. Tedna slovenske drame

Iztok Drabik Jug, Marinka Štern, Pila Rusjan - del ustvarjalne ekipe predstave Kje sem ostala
Iztok Drabik Jug, Marinka Štern, Pila Rusjan - del ustvarjalne ekipe predstave Kje sem ostala
Blaž Setnikar in Darja Reichman, voditelja zaključne slovesnosti
Blaž Setnikar in Darja Reichman, voditelja zaključne slovesnosti
Nika Švab, nagrajena mlada dramatičarka
Nika Švab, nagrajena mlada dramatičarka
Tomaž toporišič, prejemnik Grün-Filipičevega priznanja
Tomaž toporišič, prejemnik Grün-Filipičevega priznanja
Tibor Mihelič Syed, direktor SMG Ljubljana in Janez Janša, direktor zavoda Maska Ljubljana
Tibor Mihelič Syed, direktor SMG Ljubljana in Janez Janša, direktor zavoda Maska Ljubljana
Simona Hamer, Grumova nagrajenka
Simona Hamer, Grumova nagrajenka
Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča
Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča
Nik Škrlec, dobitnik nagrade občinstva za predstavo Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk
Nik Škrlec, dobitnik nagrade občinstva za predstavo Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk
Mirjam Drnovšček, direktorica PGK, Gregor Grašič, glasbenik in Marinka Poštrak, umetniška vodja PGK
Mirjam Drnovšček, direktorica PGK, Gregor Grašič, glasbenik in Marinka Poštrak, umetniška vodja PGK

V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU SE JE KONČAL 47. TEDEN SLOVENSKE DRAME

 

Slovenska drama živi; razlog za to so gledališki ustvarjalci, ki jo s svojo strastjo, znanjem in talentom oživljajo iz dneva v dan: dramatiki, igralci, režiserji, dramaturgi, scenografi, kostumografi, glasbeniki, oblikovalci maske, zvoka, luči in drugi.

Trinajst dni sta bila Prešernovo gledališče in mesto Kranj središče slovenske gledališke umetnosti. Na tem odru in na drugih lokacijah se je zvrstilo 17 predstav v tekmovalnem, spremljevalnem in mednarodnem programu; potekale so bralne uprizoritve, strokovna srečanja, okrogle mize, večdnevna delavnica dramskega pisanja.

Slovesni zaključek letošnjega – 47. Tedna slovenske drame je režirala Neda Rusjan Bric, podelitev pa je zaokrožil glasbeni nastop Primoža Grašiča (kitara), Janine Grašič (klavir), Gregorja Grašiča (trobenta, krilovka), Tonija Humarja (e-bas) in Tijana Grašiča (bobni).

 

Podeljeno je bilo pet nagrad:

  1. Nagrada občinstva,
  2. Nagrada za najboljšega mladega dramatika,
  3. Grün-Filipičevo priznanje
  4. Šeligova nagrada za najboljšo predstavo,
  5. Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo.

 

 

NAGRADE 47. TEDNA SLOVENSKE DRAME

 

Nagrada občinstva

Za nagrado občinstva so se potegovale vse predstave iz tekmovalnega, spremljevalnega in mednarodnega programa. Občinstvo je predstave ocenjevalo na glasovnih lističih z ocenami od 1 do 5.

S povprečno oceno 4,82 je nagrado po izboru občinstva prejela predstava

Nika Škrleca in ekipe

Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk

 produkcija Zavod k. g. – Tovarna predstav, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo UL in Zavod Margareta Schwarzwald

 

OPIS PREDSTAVE

Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk je izlet v domišljijo državnega prvaka v pomnjenju in recitiranju števila π, avtorski projekt Nika Škrleca, gledališka predstava, ki uprizarja domišljijski svet, nastal pri pomnjenju decimalk števila π. Je vpogled v absurden in duhovit del tehnike palače spomina, ki jo Nik uporablja, da si zapomni 3141 decimalk, in vabilo, da se mu pridružite v pomnjenju, igrivi domišljiji in norosti. Je najbolj natančen, živ in mesen prikaz tega, kako si lahko vsak zapomni ogromno števil, hkrati pa je ta predstava zaključek magistrskega študija na AGRFT, in Nik je gotovo prvi igralec, ki je magistriral s številom π.

 

 

Nagrada za mladega dramatika

Prešernovo gledališče na Tednu slovenske drame od leta 2012 podeljuje tudi nagrado za mladega dramatika. Zanjo konkurirajo nova slovenska dramska besedila avtorjev, starih do trideset let. Avtor, ki konkurira za nagrado za mladega dramatika, ne more istočasno konkurirati na natečaju za nagrado Slavka Gruma. O nagradi je odločala žirija v sestavi literarna zgodovinarka in teatrologinja Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), dramaturg Rok Andres, dramaturginja in teatrologinja Tatjana Ažman, literarni teoretik Gašper Troha ter dramaturginja Klavdija Zupan.

 

Žirija je izmed trinajstih prispelih besedil nagradila delo

Nike Švab

Ujeti trenutek

 

Obrazložitev

Trpka komedija, napisana v maniri situacijske komike, je spretno izpeljano dramsko besedilo, ki se ne trudi z doseganjem (kvazi)umetniških klišejev, ampak se že v začetku izkaže za natančno, domišljeno in humorno umetniško delo, za katero bi lahko zapisali, da črpa navdih pri sodobnih slovenskih komediografih Zupančiču, Möderndorferju ali Partljiču. A vseeno v njihovo družbo prinaša svežino, ki je lastna mladi generaciji piscev, najsi bodo to aktualni družbeni problemi, porušeni družinski odnosi ali vpliv televizijskih žanrov.

Že v začetku smo postavljeni neposredno v središče dogajanja, na nekem hotelskem vrtu v središču Maribora se bo zdaj zdaj zgodila poroka, vsi svatje so zbrani in zapleti se začnejo že s prvim nastopom. Nabor likov je enostaven, ostajajo brez neposredne identitete (Nevesta, Ženin, Oče, Priča, Tašča ...), njihova karakterizacija je, v skladu z žanrom, potencirana, da se lahko iz situacij izlušči tisto najbolj robno človeško, posledično najbolj komično. Glavni konflikti se zgoščujejo okoli nerešenih družinskih vprašanj, k čemur še dodatno prispeva dogajalni okvir poroke, ki z vidika hektičnosti in nevrotičnosti dogajanje poganja proti dokončnemu kaosu. Precejšen pomen ima tudi sama situacijska komika, pa naj bo to skrivna Nevestina cigareta/cigareta, ki jo Nevesta pokadi naskrivaj, ali že pregovorna slovenska naklonjenost do alkohola. Komedijski ritem pospešuje, preigrava hitre replike in vedno krajše dialoge, od prvotnih dialogov se deli na vedno manjše enote in razdrobljene replike med različnimi liki, vse v iskanju čim učinkovitejšega vrhunca. Najbolj nas preseneti konec, saj bi vnet bralec pričakoval srečen razplet s fotografijo, a se avtorica odloči drugače in za bolj grenak priokus (in nekakšno poanto) komedijo zaključi s poslednjim monologom Neveste; med celotnim dramskim dogajanjem čakamo fotografa, tega pa ni od nikoder, prav tako ne svetlobe, saj se je po vsem komičnem prerekanju in dogodkih zunaj stemnilo. Omenjeni poudarek tej sveži komediji prinaša dodano vrednost, saj se tudi formalno, s koncem, noče podrediti standardnim, obrtniškim besedilom.

Nagrado za mladega dramatika letos podeljujemo Niki Švab, ki dokazuje, da je komedijski žanr zanimiv, dostopen mlajši generaciji in boleče sodoben.

 

 

Šeligova nagrada

Za Šeligovo nagrado so se potegovale predstave, uvrščene v tekmovalni program 47. Tedna slovenske drame. Selektorica letošnjega programa je bila dramaturginja in kustosinja Tea Rogelj.

Mednarodna strokovna žirija v sestavi Marina Milivojević-Madjarev, dramaturginja in docentka na Umetniški akademiji v Novem Sadu, kritičarka in dramaturginja Nika Leskovšek in Ljudmil Dimitrov, profesor bolgarskega jezika in teatrolog kolektivno in soglasno podeli Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev na festivalu 47. Teden slovenske drame predstavi

Republika Slovenija

v koprodukciji

Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana in Zavoda Maska.

 

UTEMELJITEV

Predstava Republika Slovenija prejme Šeligovo nagrado za domišljen koncept uprizoritve, ki preizprašuje odnos posamezni1980ka do političnega, za odpiranje javnega dialoga in za družbeni učinek njene sporočilnosti, ki gledalcu ne dopušča ravnodušne pozicije. Predstava ohranja funkcijo gledališča kot javnega foruma, ki jo je gledališče imelo vse od antike do danes.

Predstava o politični orožarski aferi, ki je tematsko usidrana v čas rojevanja nove slovenske države in na razpotje med razpadom starega političnega sistema, padcem berlinskega zidu in novo proevropsko usmerjenostjo, s svojo občostjo nagovarja širše mednarodno občinstvo, saj omogoča univerzalno poistovetenje s problematiko političnih afer, ki jih vladajoča nomenklatura preživi nedotaknjena; predstava razpira široko polje možnih interpretacij, ne da bi pri tem zašla v demagoškost.

Njena aktualnost ostaja tudi po umiku oznake tajno z magnetograma sestanka pri predsedniku Republike Slovenije iz leta 1993 nespremenjena. Predstava postavi tajne dokumente na oči javnosti in gledalcu omogoči, da (po)doživi svojo vlogo priče v aferi Depala vas ter skozi širšo zgodovinsko perspektivo uvidi politično stanje in svojo družbeno vlogo v njem. Gledalcu omogoči razrešitev vprašanja osebne in politične odgovornosti na način, ki premore katarzični potencial.

Predstava Republika Slovenija prejme nagrado za umetniški odnos do obdelave materiala v dokumentarnem oziroma verbatim gledališču in za specifičen igralski pristop pri oblikovanju vlog na osnovi realnih političnih akterjev, ki skupno situacijo ironizirajo. Predstava kot celota vseskozi priča o umetniškem konsenzu vseh sodelavcev ter o kolektivni pripadnosti ustvarjalne ekipe k projektu, kar prispeva k njegovi vrednosti in pomenu.

 

 

Grün-Filipičevo priznanje

Prešernovo gledališče Kranj kot organizator Tedna slovenske drame podeljuje priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji v preteklih desetih letih. Grun-Filipičevo priznanje je dobilo ime po dveh pomembnih slovenskih dramaturgih, esejistih, gledaliških teoretikih in utemeljiteljih sodobne institucionalne dramaturgije na Slovenskem, Herbertu Grünu (1925–1961) in Lojzetu Filipiču (1921–1975).

Nagrada se podeljuje od leta 1979, od leta 2003 bienalno. Dobitnika je izbrala ista strokovna žirija kot Grumovo nagrado in nagrado za mladega dramatika.

Grün-Filipičevo priznanje za leto 2017 podeljujemo

  dramaturgu, teatrologu in esejistu,

Tomažu Toporišiču.

 

UTEMELJITEV

Tomaž Toporišič je v slovensko gledališče vstopil na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je zaposlil v Slovenskem mladinskem gledališču. Tam je najprej štiri leta deloval kot dramaturg, kasneje pa sedem let tudi kot programski direktor. Svoje delovanje v SMG je sklenil lani oktobra kot dramaturg. Bil je pobudnik in soustanovitelj festivala Exodos (1995), prvega mednarodnega festivala sodobnih scenskih umetnosti v samostojni Sloveniji, ki obstaja še dandanes. Prav Exodos je v svojih začetkih s soočenjem gledaliških praks iz različnih okolij omogočil neposredno preverjanje tokov v slovenskem gledališkem prostoru s primerljivimi praksami v tujini. Tako je Tomaž Toporišič dodobra zaznamoval dogajanje v slovenskem gledališču po osamosvojitvi, ko je to iskalo svoj novi raison d'être. Bil je dramaturg (v posameznih primerih tudi soavtor besedila) nekaterih prelomnih uprizoritev, ki so doživele velik mednarodni odmev in prejele številne domače in tuje nagrade. Posebej velja izpostaviti naslednje: Odisej in sin ali Svet in dom (1990, režija V. Taufer), Susn (1993, E. Miler), Družinski album (1994, M. Hočevar), Uganka korajže (1994, M. Hočevar), Kralj Ojdip (1998, T. Janežič), Učna ura (2004, V. Taufer), Zločin in kazen (2009, D. de Brea), Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! (2010, O. Frljić), Razredni sovražnik (2012, B. Šeparović), Pavla nad prepadom (2013, M. Pograjc), Glengarry Glen Ross (2014, V. Taufer), Kompleks Ristić (2015, O. Frljić). Toporišič se podpisuje pod dramaturgijo več kot štiridesetih uprizoritev, pri katerih je sodeloval z vodilnimi slovenskimi in nekaterimi tujimi režiserji. Pri svojem delu je veliko pozornost posvečal ustvarjalnemu in teoretskemu dialogu ne le z režiserji, temveč z vsemi ustvarjalci predstave, posebno skrb pa je namenjal dialogu z igralci, ki so v izpostavljenih projektih ustvarjali prelomne vloge. Slovensko mladinsko gledališče je v času njegovega umetniškega vodenja vzgajalo tudi nove generacije gledalcev, saj je vzdrževalo repertoar raznolikih predstav, hkrati pa se je s programom odzivalo na žgoče teme, ki zadevajo mlade generacije.

Diplomiral, magistriral in doktoriral je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Nič čudnega torej, da se tudi profesionalno posveča premišljevanju o odnosu med tekstom in odrom ter o spremembah v dramskem pisanju 20. in v začetku 21. stoletja. Njegova teoretična misel je pri nas uveljavila nekatere osrednje tuje teorije o postdramskem, ne več dramskem oz. rapsodičnem dramskem pisanju, ki so jih napisali Hans-Thies Lehmann, Jean-Pierre Sarrazac in Gerda Poschmann. Pri tem pa ne gre le za predstavitev tujih pogledov, ampak za njihovo uspešno aplikacijo na lastno raziskovanje slovenske in evropske dramatike in gledališča, kar dokazujejo številne analize, objavljene v gledaliških listih, in tri znanstvene monografije: Med zapeljevanjem in sumničavostjo, Ranljivo telo teksta in odra ter Levitve drame in gledališča. Pomembno pa je tudi njegovo mentorsko delo s študenti, ki so pri nastajanju predstav sodelovali kot asistenti dramaturgije, s čimer je prispeval k vzgoji strokovnjakov na tem področju.

 

Grumova nagrada

 

Žirija za Grumovo nagrado 47. Tedna slovenske drame v sestavi literarna zgodovinarka in teatrologinja Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), dramaturg Rok Andres, dramaturginja in teatrologinja Tatjana Ažman, literarni teoretik Gašper Troha ter dramaturginja Klavdija Zupan je izmed prispelih nominirala pet besedil, ki so se potegovala za nagrado Slavka Gruma.

 

Žirija je soglasno odločila, da nagrado prejme

 

Simona Hamer

za besedilo

Razglednice ali strah je od znotraj votel od zunaj pa ga nič ni

 

V naslovu nakazana tema strahu pred drugačnim, tujim, drugim je vseskozi aktualna, zagotovo pa je svež kompleksen in hkrati izrazito osebno doživljajski pogled nanjo. Slogovno raznotero besedilo v širokem zamahu suvereno slika/orisuje/predstavlja/komentira odnos do drugačnega/drugega.

Avtorica se ob tako široko zastavljeni temi, kot so strahovi človeške vrste, ki ni zamejena ne časovno, še manj geografsko, ne omejuje s pravili klasičnega dramskega pisanja. Kljub ohlapni strukturi sta razvidna dobro poznavanje principov dramske napetosti in talent za sočen dialog. Razglednice se dogajajo zdaj v klasičnih dialogih dveh jasno določenih oseb, zdaj v notranjih monologih, spet tretjič zgolj kot komentar iz popotniškega dnevnika ali v kakofoniji glasov urbanega, potrošniškega. Tako se ob branju zarisujejo najrazličnejši karakterji – od zgodovinskih oseb, ki so zreducirane na suhoparno funkcijo (Osvajalec, Oproda), do sodobnih popotnikov (Tinka, Luka, Fant, Punca, Njun novi prijatelj, Paqo, Emina, Lungelo ...). Dogajanje je popolnoma osvobojeno omejitev časa in prostora, zato se s komentarji zgodovinskih dogodkov vključujejo tudi personificirani predmeti (orlovo pero, drevo). Slogovna raznoterost omogoča prikaz različnih čustvenih stanj – radost, strah, žalost, empatija, simpatija, sovraštvo –, med katerimi pa je zagotovo najbolj vseobsegajoč smeh oziroma humor. Če je tema Razglednic prikaz strahov človeškega plemena, potem je humor najmočnejše orodje v boju proti njim. Posamezni fragmenti tudi zato vseskozi ohranjajo naravo in čar anahronistične razglednice – kako na omejenem prostoru povzeti čar popotne etape. Razglednice odpirajo široke uprizoritvene možnosti ter zagotavljajo navdihujoče besedilno jedro, iz katerega bodo lahko črpali gledališki ustvarjalci najrazličnejših uprizoritvenih poetik.

 

 

Hvala, da ste bili z nami in se vidimo naslednje leto!


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide Teden slovenske drame Delovanje spletne strani Teden slovenske drame (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Teden slovenske drame Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__ar_v4
__gads
_drt_
id
ebNewBandWidth_.googleads.g.doubleclick.net
...
Google Ads Merjenje učinkov Google Ads oglaševanja.
Piškotki pri Google oglaševanju

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Teden slovenske drame.